Gorske Sledi | ARHIV JE DOPOLNJEN

08.08.2009 - ARHIV JE DOPOLNJEN

30. Gorske sledi so že dostopne v arhivu.

03.08.2009 - TRIDESETE GORSKE SLEDI

Tridesete Gorske sledi bodo na TV Piki premierno predvajali v četrtek, 6. avgusta, ob 18.30. Ponovitev pa bo na sporedu v ponedeljek, 10. avgusta, ob 12.10.

:: več

07.07.2009 - ARHIV JE DOPOLNJEN

29. Gorske sledi so že dostopne v arhivu.

:: več

ARHIV JE DOPOLNJEN

ARHIV!

TRIDESETE GORSKE SLEDI

V prvem delu oddaje bomo spoznali delo markacistov in Boč. V drugem delu pa se bomo pogovarjali z alpinistom Markom Prezljem.

$\"\"$

Foto: Tine Marenče

Ko smo v gorah, se jih skoraj vedno razveselimo, markacij namreč. Zanje lahko rečemo, da so ena najznačilnejših sledi, ki jih ljudje puščamo po hribih. Ob vzponu na Boč nam jih bo predstavil Franček Onič, ki je vodja odseka za planinske poti pri PD Poljčane. Predsednik PD Poljčane Janko Kovačič nam bo nekaj več povedal o Boču, njegovem razglednem stolpu in Planinskem društvu Poljčane. Andreja Senegačnik, ki pri PD Poljčane skrbi za varstvo narave, pa nam bo predstavila velikonočnice in Krajinski park Boč.

Marko Prezelj je alpinist, ki ga odlikuje izjemna plezalska vsestranskost, zato ni čudno, da velja za enega najboljših alpinistov na svetu. Z alpinizmom se ukvarja že preko 25 let in je bil že na več kot dvajsetih alpinističnih odpravah. Za svoje vzpone je bil večkrat nominiran, dvakrat pa je tudi prejel prestižno mednarodno alpinistično nagrado Zlati cepin.

$\"\"$

Foto: Marko Prezelj

Zdi se mi, da tako kot v življenju, si je potrebno tudi v gorah včasih vzeti nekaj počitka. Na tak način je človek bolj trden na svoji poti in lažje doseže cilj.

S tokratno oddajo se ekipa Gorskih sledi za nekaj mesecev poslavlja. Zahvaljujemo se vsem zvestim gledalcem in tistim, ki ste že do sedaj s sodelovanjem doprinesli h kvaliteti oddaje. Gorske sledi bodo v prenovljeni podobi ponovno na sporedu v začetku leta 2010.

Srečno!

Tine Marenče

ARHIV JE DOPOLNJEN

Arhiv!

DEVETINDVJSETE GORSKE SLEDI

Tokrat bomo v prvem delu oddaje spoznali državo Kirgizistan s pogorjem Tien Shan, v drugem delu pa se bomo pogovarjali s plezalko Martino Čufar.

$\"\"$

Arhiv: Martina Čufar

Martina Čufar ima kljub mladosti za seboj zelo zanimivo in bogato športno in plezalno pot, ki tudi po končani tekmovalni karieri še zdaleč ni zaključena. Martina še vedno zavzeto trenira in ima polno novih izzivov. Sedaj jo veseli predvsem plezanje v naravnih stenah, tudi v visokih skalnih stenah kot je na primer stena El Cap, ki se nahaja v narodnem parku Yosemiti v ZDA.

Država Kirgizistan velja za eno najbolj goratih držav na svetu, saj kar 80 odstotkov njenega površja leži nad 1500 metri nadmorske višine.

Kirgizistan, ki meji na Kitajsko in Kazahstan, je do leta 1991 pripadal Sovjetski zvezi. Zato je bil precej izoliran od ostalega sveta. V zadnjih dveh desetletjih pa se vedno bolj odpira. S pogorjem Tien Shan oziroma Nebeškim gorovjem postopoma postaja vse bolj priljubljen cilj za alpiniste in ostale avanturiste iz zahodnih držav. Privablja jih predvsem z neokrnjeno gorsko naravo, številnimi neosvojenimi vrhovi in prijaznimi ljudmi. Vse to zagotavlja odlično izhodišče za nepozabna doživetja.

$\"\"$

Foto: Tine Marenče

Tridesete Gorske sledi bodo na sporedu v četrtek, 6. avgusta, ob 18.30.

Srečno!

Tine Marenče

ARHIV JE DOPOLNJEN

Arhiv!

OSEMINDVAJSETE GORSKE SLEDI

Preko poletja bo ekipa Gorskih sledi delala le s polovično močjo. Tako bomo v treh poletnih oddajah za vas pripravili tri nove prispevke in ponovili tri zanimive prispevke iz prve sezone.

Tokrat bomo v prvem delu oddaje ponovili prispevek o Arhivskih gorniških posnetkih in filmih iz pete oddaje, v drugem delu pa bomo obiskali Golico in narcise.

$\"\"$

Foto: Aleš Kunaver

Gorniškega filmskega materiala je pri nas zelo veliko. Nastal je v domačih gorah (na primer kratki gorniški filmi, ki so med leti 1947 in 1952 nastali v okviru zbirke Filmski obzornik) kot tudi med našimi alpinističnimi odpravami (na primer prva odprava: Trisul, Hindukuš, Anapurna, Makalu, Everest, Lotse in druge). Večina tega materiala je vzorno arhivirana v dveh naših najpomembnejših arhivih, v zadnjih letih pa ga sistematično restavrirajo in presnemavajo na nove nosilce slike in zvoka.

Pravilno je, da se danes ti posnetki čim bolj približajo širšemu občinstvu, saj predstavljajo bogato gorniško in kulturno dediščino, na katero moramo biti tudi predstavniki mlajših generacij ponosni in zanjo hvaležni starejšim generacijam planincev in alpinistov.

$\"\"$

Foto: Tine Marenče

Na pobočjih Karavank nad Jesenicami v mesecu maju zacvetijo narcise oziroma ključavnice. Na nekaterih območjih, zlasti na tako imenovanih rovtih, zacvetijo v takšnem številu, da pobočja izgledajo belo kot pozimi. Kljub množičnosti je rastlina že od leta 1949 zavarovana, ker zaradi spremenjenega načina gospodarjenja vse bolj izginja in za to velja za ogroženo.

Narcise na Golici in njeni okolici bomo obiskali s priznano botaničarko, dr. Nado Praprotnik.

Devetindvajsete Gorske sledi bodo na sporedu v četrtek, 2. julija, ob 18.30.

Srečno!

Tine Marenče

ARHIV JE DOPOLNJEN

Arhiv!

SEDEMINDVAJSETE GORSKE SLEDI

Lep pozdrav vsem. Prav zanimivo in poučno se mi zdi, kadar nam narava na nazoren način pokaže kako majhni in od nje odvisni smo ljudje.

V prvem delu oddaje se bomo pogovarjali s planinskim publicistom doktorjem Tonetom Strojinom. V drugem delu pa bomo primerjali alpinistično deskanje in smučanje.

$\"\"$

Foto: Tine Marenče

Doktor Tone Strojin velja za enega naših najdejavnejših planinskih publicistov in v tem trenutku verjetno največjega poznavalca zgodovine našega planinstva in gorništva. Tako ni čudno, da je prav on napisal dolgo pričakovano, obsežno (preko 500 strani) in zelo uporabno knjigo Zgodovina slovenskega planinstva, ki je pred kratkim izšla pri založbi Didakta.

$\"\"$

Vir: Zgodovina slovenskega planinstva

Ko je govora o alpinističnih spustih nas večina pomisli le na alpinistično smučanje, le redki pa tudi na alpinistično deskanje. To je logično, saj je alpinističnih deskarjev veliko manj kot smučarjev. Vseeno pa je prav, da vemo, da smo Slovenci poleg smučarskih, opravili tudi deskarski spust z osem-tisočaka. Leta 1995 je z vrha Gašerbruma1, v družbi Iztoka Tomazina, deskal Marko Čar in tako postal prvi človek na svetu, ki mu je to uspelo.

O alpinističnem deskanju in smučanju se bomo pogovarjali s Simonom Čopijem, ki je s Markom Čarom presmučal veliko težkih smeri in Petrom Poljancem, ki je eden redkih, ki po naših stenah in grapah še vedno vijuga s snežno desko.

$\"\"$

Foto: Simon Čopi

Osemindvajsete Gorske sledi bodo na sporedu v četrtek, 4. junija ob 18.30.

V Arhivu so dostopne skoraj vse dosedanje oddaje.

Srečno!

Tine Marenče

ARHIV JE DOPOLNJEN

Arhiv!

ŠESTINDVAJSETE GORSKE SLEDI

Naši obiski gora so močno odvisni od vremenskih razmer in tako je včasih tudi z oddajo Gorske sledi. Zato tokrat ne bomo spoznavali alpinističnega smučanja, ampak bomo obiskali koroške planince na Peci in koroške plezalce v dolini Tople.

$\"\"$

Peca in Dolina Tople zaradi ohranjene narave in slikovitih domačij, veljata za eno najlepših območij pri nas. Tako ni čudno, da so Korošci nanju zelo navezani in so ju že leta 1966, zavarovali kot krajinski park.

$\"\"$

Peca, ki velja za naš najvzhodnejši dvatisočak, je najbolj poznana po pripovedi o Kralju Matjažu in rudarstvu. Zaradi prijaznega in dokaj nezahtevnega pristopa velja za priljubljen pohodniški in turno-smučarski cilj.

V dolino Tople radi zahajajo tudi koroški plezalci, saj jim previsne stene plezališča Burjakove peči in južno ostenje Pece predstavljajo zanimiv poligon za urjenje plezalskih sposobnosti.

Tam zadnja leta vsako pomlad organizirajo plezalski dogodek CCCT, ki je namenjen aktivnemu druženju in zabavi plezalcev iz vse Slovenije.

$\"\"$

Sedemindvajsete Gorske sledi bodo na sporedu v četrtek, 7. maja, ob 18.30, ko bomo po hribih resnično vijugali s smučmi.

V Arhivu so dostopne skoraj vse dosedanje oddaje. Zadnje oddaje si lahko ogledate tudi na naslovu: http://poptv.si/

Srečno!

Tine Marenče

ARHIV JE DOPOLNJEN

ARHIV!

PETINDVAJSETE GORSKE SLEDI

Lepo in prav je, če mladi svoj prosti čas in energijo izkoristijo za dejavnosti, ob katerih urijo vrline, ki so potrebne za uspešnost v svetu odraslih. Med take dejavnosti zagotovo spadata tudi zahajanje v gore in plezanje, ki nas učita življenja v sožitju z naravo in soljudmi ter vrlin kot so samostojnost, razsodnost, odločnost, doslednost in vztrajnost.

V prvem delu oddaje bomo izvedeli nekaj podrobnosti o prihajajočem festivalu gorniškega filma. V drugem delu pa se bomo družili z bratoma Vukotič.

$\"\"$

Foto: Rožle Bregar

Od 16. do 20. marca bo v Ljubljani in Domžalah potekal že 3. mednarodni festival gorniškega filma. Program bo zopet zelo raznovrsten in bogat, tako da bomo prišli na svoj račun vsi ljubitelji gora, narave in avanture.

Na festivalu si bomo lahko letos tudi ogledali tudi lep dokumentarni film Ambasadorji Črne Gore in prisluhnili zanimivemu predavanju o našem prvem vzponu na Mount Everest, leta 1979.

$\"\"$

Foto andrej Štremfelj

Brata Vukotič pripadata mladi generaciji slovenskih plezalcev. Plezanje in gore dojemata z mladostniško zagnanostjo in navdušenjem, tako ni čudno, da veljata za zelo vsestranska plezalca in športnika. Poleg plezanja v gorah in plezališčih se uspešno udeležujeta tudi tekem v športnem in lednem plezanju. Matevž je med drugim lansko leto osvojil tudi naslov svetovnega prvaka v hitrostnem lednem plezanju.

$\"\"$

Foto: Rožle Bregar

Šestindvajsete Gorske sledi bodo na sporedu v četrtek, 2. aprila, ko bomo po hribih vijugali s smučmi.

Več o oddaji si preberite na uradni spletni strani Gorskih sledi, kjer so v Arhivu dostopne skoraj vse dosedanje oddaje. Zadnjih pet oddaj si lahko ogledate tudi na naslovu: http://poptv.si/

Srečno!

Tine Marenče

ARHIV JE DOPOLNJEN

ARHIV!

ŠTIRIINDVAJSETE GORSKE SLEDI

Nekatere izmed najlepših sončnih vzhodov in zahodov lahko človek prav gotovo doživi v gorah. Še posebej pozimi se v tistih trenutkih barve tako igrivo prelivajo in izmenjujejo, da človeku zastaja dih.

V prvem delu oddaje se bomo povzpeli na zasneženi Triglav. V drugem delu pa bomo na tekmovanju Mladina in gore obiskali nadebudne mlade planince.

$\"\"$

Foto: Tine Marenče

Slovencem gore veliko pomenijo, še posebno Triglav, ki je naš najvišji vrh, ponos in simbol. Tako ni čudno, da si veliko Slovencev želi povzpeti nanj, večina alpinistov pa preplezati njegovo severno steno.

Prav posebno doživetje je vzpon na Triglav pozimi, ko je zaradi bele snežne odeje še bolj skrivnosten in mogočen. Največ planincev se v tem letnem času na vrh povzpne iz doline Krme. Največ zimskih ponovitev pa v Triglavski severni steni vsako leto doživi najstarejša smer v steni, Slovenska smer.

$\"\"$

Foto: Tine in Miha Marenče

Velikokrat pravimo, da na mladih svet stoji. Tega se zavedajo tudi pri Planinski zvezi Slovenije. Zato so v okviru Mladinske komisije in Planinskega društva Podnanos letos organizirali že dvajseto tekmovanje Mladina in Gore, ki je potekalo v kraju Podnanos. Tam so se mladi planinci iz vse Slovenije, ki jih druži ljubezen do gora, v prijetnem vzdušju preizkusili v znanju iz planinstva.

$\"\"$

Foto: Vanja Kovač

Petindvajsete Gorske sledi bodo na sporedu v četrtek, 5. marca, ko bomo spoznali plezalca Jerneja in Matevža Vukotiča.

Srečno!

Tine Marenče

ARHIV JE DOPOLNJEN

V arhivu najdete povezave do skoraj vseh dosedanjih oddaj. Do prvih štirinajstih je dostop neposreden, za ostale pa je povezava urejena le od spletne strani poptv.si . Od tod Gorske sledi najdete tako, da izberete ODDAJE TV PIKA in nato GORSKE SLEDI (skoraj popolnoma na dnu).

TRIINDVAJSETE GORSKE SLEDI

Pa je spet prišel čas za vse ljubitelje gora, tudi hribov in gričev, ki si želimo doživeti samotne zimske vzpone, turno-smučarske spuste, plezanje po zaledenelih slapovih in podobne snežno-ledne radosti.

V prvem delu oddaje bomo obiskali Južne Alpe na Novi Zelandiji. V drugem delu pa nam bo Igor Škamperle povedal nekaj lepih misli o gorah, praznikih in življenju.

$\"\"$

Foto: Tomaž Jamnik in Simon Slejko

Otoška država Nova Zelandija, ki jo sestavljata J in S otok, leži v neposredni bližini Avstralije. Zaradi prijaznih ljudi, rastlinske in živalske pestrosti ter zanimivih vulkanskih pojavov na severnem otoku in lepega ledeniškega reliefa na južnem otoku, velja v svetu za zelo priljubljen turistični cilj.

Alpinisti obiskujejo predvsem južni otok, kamor jih privabljajo Južne Alpe s 3764 metrov visokim Mount Cookom na čelu. V to gorovje je potekalo več slovenskih odprav. Prva pod vodstvom Tomaža Jamnika že leta 1980, ko so opravili kar 17 alpinističnih vzponov. Največji pečat na tamkajšnjih gorah je leta 1990 pustil legendarni slovenski alpinist Slavko Svetičič, ki je poleg več zahtevnih ponovitev preplezal tudi tri prvenstvene smeri. Ena naših zadnjih odprav na to območje pa je potekala leta 2004, ko so Pavle Kozjek, Gregor Kresal in Simon Slejko ponovili zahtevno smer v Mount Hicksu.

$\"\"$

Foto: Tine Marenče

V času zasneženih gora in novoletnega navdušenja ponavadi več razmišljamo o smiselnosti našega početja, gorah in življenju nasploh. Tako je tudi z Igorjem Škamperletom, ki je bil v začetku osemdesetih let izjemen alpinist. Danes pa je predstojnik Oddelka za sociologijo na Filozofski fakulteti in človek, ki je z gorami globoko povezan in o njih razmišlja na svojevrsten način.

$\"\"$

$\"\"$

Foto: Tine Marenče

Štiriindvajsete Gorske sledi bodo na sporedu v četrtek, 5. februarja 2009, ko se bomo povzpeli na zasneženi Triglav.

Srečno!

Tine Marenče

VOŠČILO

$\"\"$

ARHIV JE DOPOLNJEN

ARHIV!

DVAINDVAJSETE GORSKE SLEDI

Gore so lepe v vseh letnih časih. Najbolj mirno in deviško pa se nam prikažejo pozimi. Takrat mraz in krajši dnevi živo naravo pospremijo k zasluženemu počitku, snežna odeja pa zakrije večino človeških sledi, tudi tiste na katere ne smemo biti ponosni.

V prvem delu oddaje bomo obiskali posavski hrib Lisco nad Sevnico. V drugem delu pa bomo spoznali revijo Planinski vestnik.

$\"\"$

Foto: Tine Marenče

Posavski hrib Lisca (948m) velja za enega najlepših razglednih vrhov pri nas. Znana je po botanični pestrosti in meteorološko radarski postaji, ki stoji na njenem vrhu. Z Lisco je močno povezano tudi plansko društvo Lisca Sevnica, ki deluje že od leta 1905.

$\"\"$

Foto: Vinko Šeško

Planinski vestnik, ki izhaja pod okriljem Planinske zveze Slovenije, je osrednja revija slovenskih planincev, gornikov in alpinistov. Izhajati je začel že leta 1895 in danes velja za najstarejšo slovensko revijo, ki še vedno izhaja.

$\"\"$

Arhiv: Planinski vestnik

Triindvajsete Gorske sledi bodo na sporedu v četrtek, 1. januarja 2009, ko bomo obiskali zamrznjene slapove v Kanadi.

Srečno!

ARHIV JE DOPOLNJEN

ARHIV

ENAINDVAJSETE GORSKE SLEDI

Ljubitelji gora med gorske vršace zahajamo zaradi različnih vzgibov, vsem pa nam je skupno, da imamo gore radi in da se zavedamo, kaj vse nam lahko dajo. Zato se tja podajamo kljub možnosti, da tam doživimo tudi slabo izkušnjo, nenazadnje da tam tudi za vedno ostanemo.

Tokratna oddaja bo posvečena vsem planincem in gornikom, ki so ljubili gorska doživetja in preizkušnje in v gorah za vedno ostali. V prvem delu oddaje bomo obiskali memorial Janeza Jegliča v Ospu. V drugem delu pa se bomo srečali s primorskim alpinistom Petrom Podgornikom.

$\"\"$

Arhiv: Silvo Karo in Marko Prezelj

Eden naših najboljših in vsestranskih alpinistov Janez Jeglič - Johan se je pred enajstimi leti smrtno ponesrečil med vzponom na nepalski sedem-tisočak Nuptse. Da se ga spominjajo tudi mlajše generacije plezalcev, je poskrbel že sam s številnimi izjemnimi alpinističnimi dejanji. Vsako leto pa se ga na zelo prijeten način spomnijo tudi na njegovem memorialu, ki ga s prijatelji organizira njegov dolgoletni soplezalec in prijatelj Silvo Karo. Del tega memoriala predstavlja zanimivo tekmovanje v plezanju. Letos so se tako naši najboljši športni plezalci in plezalke pomerili v hitrostnem plezanju v veliki Osapski steni.

$\"\"$

Arhiv: Peter Podgornik

Peter Podgornik samega sebe zelo rad imenuje tudi gorski potepuh. Poleg tega, da se že preko trideset let ukvarja z alpinizmom, je tudi gorski reševalec, jadralni padalec, gorski kolesar in še bi lahko naštevali. Do sedaj je sodeloval na štirinajstih alpinističnih odpravah, najraje pa se spominja zelo uspešne odprave v Južno steno Aconcague, najvišjega vrha Južne Amerike, leta 1982. Sicer pa je eden tistih, ki ima gore resnično rad in to kljub temu, da mu niso bile vedno naklonjene. Med drugim je tam izgubil brata Pavleta, s katerim sta v začetku osemdesetih let tvorila eno naših najboljših alpinističnih navez.

Dvaindvajsete Gorske sledi bodo na sporedu v četrtek, 4. decembra.

Srečno!

Tine Marenče

ARHIV JE DOPOLNJEN

ARHIV!

DVAJSETE GORSKE SLEDI

V prvem delu oddaje bomo izvedeli, kako nastajajo zavarovane planinske poti in kako se je potrebno po njih gibati. V drugem delu pa bomo obujali spomine na našo prvo odpravo v pogorje Hindukuš, ki se nahaja v Afganistanu.

$\"\"$

Foto: Tine Marenče

Ko hodimo po planinski poti, zlasti po zavarovani planinski poti, se premalokrat zavedamo, koliko dela so naši markacisti vložili, da je pot nastala in da ostaja v dobrem stanju. Še vedno pa je premalo tudi obiskovalcev gora, ki se po teh poteh znajo gibati in uporabljajo pravilno opremo. Prispevek smo večinoma posneli nad dolino Vrat, kjer smo spremljali kranjske markaciste, ki so popravljali priljubljeno Bambergovo pot čez Plemenice na Triglav. Pogovarjali smo se z markacistoma in gorskima reševalcema Rudijem Lanzem in Stanetom Rotarjem ter Dušanom Prašnikarjem iz Mladinske komisije.

$\"\"$

Foto: Tine Marenče

Ko danes alpinisti odidemo na odpravo v visoke gore, smo lahko že po nekaj dneh pod našim ciljem. Zato si zelo težko predstavljamo, da je nekoč samo pot do teh gora trajala toliko, kot danes traja celotna odprava. Ena takih je bila tudi naša prva odprava v pogorje Hindukuš pred 40 leti. Odprava pod vodstvom legendarnega Aleša Kunaverja je bila zelo uspešna, saj so opravili tri prve pristope in en prvenstveni vzpon. S tem so si nabrali izkušnje in samozavest za poznejše cilje v Himalaji. Poleg tega je imel Aleš s seboj tudi filmsko kamero in je posnel veliko filmskega materiala, ki ima danes neprecenljivo arhivsko vrednost. Pogovarjali smo se z dvema članoma odprave Tonetom Sazonovom – Tonačem in Kazimirjem Drašlerjem – Mikcem.

$\"\"$

Foto: Aleš Kunaver

Enaindvajsete Gorske sledi, v katerih bomo med drugim gostili tudi primorskega alpinista Petra Podgornika, bodo na sporedu v četrtek, 6. novembra.

V Arhivu so dostopne skoraj vse dosedanje oddaje - tudi zadnje tri, ki so dostopne tudi na naslovu: http://24ur.com/bin/poptv/

Srečno!

Tine Marenče

ZASTAVA GORSKIH SLEDI ZAPLAPOLALA NA 7000 METRIH

Po odpravi je preteklo že toliko časa, da lahko v miru zberem misli in vtise. Zato je daljša reportaža o najinih aktivnostih v Nebeškem gorovju že v nastajanju. Tokrat kot nekakšen uvod prilagam le nekaj fotografij.

$\"\"$

Khan Tengri - Gospodar neba (6995m)

$\"\"$

V baznem taboru na Južnem ledeniku Engliček

$\"\"$

Na vrhu Khan Tengrija

$\"\"$

Na vrhu Khan Tengrija

ARHIV JE DOPOLNJEN

ARHIV!

SEPTEMBRSKE GORSKE SLEDI

Delo na planini, ki ga danes že lahko štejemo za del ljudskega izročila, velja za eno redkih opravil, ki človeku še omogoča pristni stik z naravo. Življenje na planini Sleme pod Krnom je tako po eni strani lepo in zanimivo, po drugi pa garaško.

$\"\"$

Natalija Gros velja za vsestransko in močno plezalko. To je dokazala tudi lansko leto, z zmago v kombinaciji svetovnega pokala. Zelo dobro pa pleza tudi v naravnih stenah in je kot edina Slovenka do sedaj uspela preplezati smer z oceno 8c+.

$\"\"$

Arhiv: Natalija Gros

V Arhivu so dostopne skoraj vse dosedanje oddaje - tudi zadnji dve, ki si ju lahko ogledate tudi na naslovu: http://poptv.si/

Srečno!

Tine Marenče

DEVETNAJSTE GORSKE SLEDI

Zaradi nove, jesenske programske sheme, bodo oddajo na TV Piki premierno predvajali v četrtek, 4. septembra ob 22.15.

ARHIV JE PONOVNO DOPOLNJEN

ARHIV!

Kirgizistan

Zdaj sva se še dva dni potepala po dobro obiskanih gorah nad dolino Ala-Archa, ki se nahaja v gorovju Ala Too v bližini Bishkeka.

Posnela sva nekaj zanimivega video materiala in se poskusila povzpeti na najvišji vrh nad dolino, 4875m visok Tien Shan Mountain (Tien Šansko goro), pa sva 200m pod vrhom zaradi neurja morala odnehati. Alpinističnih dogodivščin v Kirgizistanu je bilo tako za enkrat dovolj in se že prav veseliva povratka v Slovenijo. Na Brnik priletiva v torek, 26. avgusta, ob 12.15.
Srečno!

Tine in Andrej

Kirgizistan

Zaradi slabega vremena (v gorah nad J bazo Khan Tengri je v enem tednu padlo preko 2m snega) sva v ponedeljek 18. s helikopterjem odletela v dolino in opustila željo, da zlezeva še kakšno prvenstveno smer ali se povzpneva na Pik Pobedo (7450m).

Dva dni sva bila v kraju Karakol, danes pa sva na poti v glavno mesto Kirgizistana Bishkek. Na poti smo se ustavili ob jezeru Issyk-Kul. Prav zanimivo je bilo zaplavati kot na morju , na obzorju pa opazovati mogočne zasnežene gore. Čez dva dni bova verjetno za tri dni odšla še v gore v bližini Bishkeka - v dolino Ala Archa, kjer so gore podobne goram nad francoskim Chamoniksom. Poskusila se bova povzpeti se na kakšen vrh in narediti kakšen dober posnetek.
Srečno!
Tine in Andrej

Tine Marenče in Andrej Magajne na vrhu Khan Tengrija 6995m

V soboto ob 18uri sta Tine in Andrej štartala iz baze in bila v nedeljo okrog 13 ure v lepem vremenu na vrhu Khan Tengrija 6995m.
S tem sta zaključila lepo letošnjo slovensko serijo vzponov na to goro. V petek in soboto se je nanj povzpelo šest alpinistov iz kamniške odprave. V nedeljo je v soncu na vrhu Khana zaplapolala tudi zastava GORSKIH SLEDI.
V ponedeljek zjutraj sta sestopila. Od takrat je vreme slabo in fantje počivajo. Kamničani v petek odhajajo, Tine in Andrej pa imata do 22.avgusta čas da še kaj zlezeta. Vse bo odvisno od vremena.

Tine in Andrej v Kirgizistanu

Vreme je spremenljivo, tako da delata hitre vzpone. Včeraj sta se vrnila z aklimatizacije s tabora 3 na Khan Tengriju 5800 m visoko. Tam sta prespala. Če bo vse v redu gresta jutri proti vrhu Khan Tengrija 6995m.

Odprava v Kirgizistan

Tine Marenče in Andrej Magajne sta 25.7. prispela v južno bazo Khan Tengri (4100m). Vse gre po načrtih.Opravila sta kar resno aklimatizacijsko turo, preplezala slovensko smer v predvrhu Troglava-Trglava in prespala na višini 5200m.

ODPRAVA V NEBEŠKO GOROVJE

Z Andejem Magajnetom se danes odpravljava v pogorje Tien Shan oziroma Nebeško gorovje. Plezala bova na območju sedemtisočakov Khan Tengrija (Gospodar neba) in Pik Pobede (Vrh zmage). Če bo šlo vse po načrtih, se bova javljala ekipi Gorskih sledi, ki bo pomembnejše novice o poteku odprave objavljala tudi na tej spletni strani.

$\"\"$

Foto: Aleš Česen

Lep gorniški pozdrav in srečno do 26. avgusta, ko se vrneva v Slovenijo.

Tine Marenče

OSEMNAJSTE GORSKE SLEDI

Tokrta nam bo prvem delu oddaje Stane Klemenc podal nekaj koristnih napotkov, kako izbrati pravo pohodno obutev. V drugem delu pa se bomo pogovarjali z alpinistoma Romanom Benetom in Nives Meroi.

$\"\"$

Za kvalitetno, predvsem pa varno in zdravo poletno pohajkovanje po gorskem okolju je zelo pomembna pravilna izbira obutve. To zaradi neprestanega treniranja v naravnem okolju in bogatih izkušenj z odprav zagotovo zelo dobro ve tudi alpinist in pustolovec Stane Klemenc.

$\"\"$

Arhiv: Stane Klemenc

Zamejski Slovenec Roman Benet in njegova življenjska sopotnica Nives Meroi sta po srcu prava alpinista. Z desetimi preplezanimi osem-tisočaki pa v tem trenutku veljata tudi za najuspešnejši par pri osvajanju najvišjih vrhov sveta.

$\"\"$

Arhiv: Roman Benet in Nives Meroi

Devetnajste gorske sledi, v katerih bomo med drugim gostili tudi športno plezalko Natalijo Gros, bodo na sporedu v začetku septembra.

V Arhivu so dostopne skoraj vse dosedanje oddaje - tudi zadnja, 17. oddaja, ki je dostopna tudi na naslovu: http://24ur.com/videoteka/

Srečno!

Tine Marenče

DOPOLNJEN ARHIV

ARHIV!

PONOVITVE SEDEMNAJSTIH GORSKIH SLEDI

$\"\"$

Arhiv: Anže Marenče

$\"\"$

Arhiv: Anže Marenče

$\"\"$

Arhiv: Klemen Bečan

$\"\"$

Arhiv: Klemen Bečan

$\"\"$

Arhiv: Klemen Bečan

SEDEMNAJSTE GORSKE SLEDI

Kordiljera Huayhuash, ki z najvišjim vrhom Yerupaja (6634 m), velja za drugo najvišje gorovje tropskega pasu, si je zaradi naravne pestrosti in ohranjenosti prislužila tudi ime \'lepotica perujskih Andov\'. Zanimivo gorovje, ki ga krasijo lepo oblikovane gore, razgibani ledeniki, raznobarvna ledeniška jezera, bogat rastlinski in živalski svet ter prijazni domačini, že vrsto let navdušuje številne slovenske alpiniste, tudi naša sogovornika Ireno Mrak in Janeza Dovžana.

$\"\"$

Arhiv: Anže Marenče

Klemen in Jure Bečan prihajata iz Tržiča in se s športnim plezanjem zavzeto ukvarjata že od svojega otroštva. Tako ni čudno, da Klemen že več let sodi med naše najboljše športne plezalce, Jure pa kljub svoji mladosti dosega lepe rezultate, tudi že na članskih tekmah. Zanimiv pogovor z bratoma bo obogaten z atraktivnimi posnetki s tekem, treningov in plezanja v naravnih stenah.

$\"\"$

Arhiv: Klemen Bečan

ŠESTNAJSTE GORSKE SLEDI

Tokrat bomo v prvem delu oddaje predstavili delo naravovarstvenega nadzornika v Triglavskem narodnem parku. V drugem delu pa se bomo pogovarjali z našim alpinistom Markom Prezljem.

$\"\"$

Foto: Jure Kočan

Naš edini narodni park, Triglavski narodni park, obsega skoraj celotne Vzhodne Julijske Alpe in po svoji lepoti slovi tako pri nas kot v tujini. Zelo pomembno vlogo pri ohranjanju njegove lepote imajo naravovarstveni nadzorniki, med katerimi je že vrsto let tudi Trentar Zvonko Kravanja, ki zna zelo doživeto opisati lepote svoje doline, predstaviti svoje delo in podati napotke, kako se je potrebno v narodnem parku obnašati.

Marko Prezelj je izjemen alpinist, ki ga odlikuje plezalska vsestranskost, motivira pa želja po napredku in etični doslednosti v alpinizmu. S to dejavnostjo se ukvarja že preko 25 let in je bil že na več kot dvajsetih alpinističnih odpravah. Za svoje vzpone je bil večkrat nominiran, dvakrat pa je tudi prejel prestižno mednarodno alpinistično nagrado Zlati cepin.

$\"\"$

Foto Marko Prezelj

Sedemnajste gorske sledi, v katerih bomo med drugim gostili tudi športna plezalca, brata Bečan, bodo na sporedu v začetku julija.

$\"\"$

Foto: Marko Prezelj

V Arhivu so dostopne vse dosedanje oddaje.

Srečno!

Tine Marenče

PETNAJSTE GORSKE SLEDI

V prvem delu oddaje bomo obiskali Polhograjsko hribovje oziroma Polhograjske Dolomite in spoznali rastlino z imenom Blagajev volčin. V drugem delu pa bomo obiskali plezališče Mišja peč in nekaj več izvedeli o športnem plezanju v naravnih stenah.

$\"\"$

Blagajev volčin je rastlina, ki danes med slovenskimi ljubitelji gora ni več tako zelo poznana in priljubljena kot nekoč, ko je njegovo odkritje ime Polhograjskih Dolomitov in kranjske dežele nasploh poneslo po celi Evropi.

Blagajev volčin je leta 1837 na Polhograjski Gori odkril nek domačin, prvi pa ga je opisal Henrik Freyer. Njegovo nahajališče si je leta 1838 ogledal tudi sam saški kralj Friderik Avgust II. V naslednjih letih in desetletjih so ga zaradi prepričanja, da je endemit, zelo obširno proučevali. To proučevanje se je nadaljevalo tudi pozneje, ko so ugotovili, da je ilirsko-karpatskega izvora in je razširjen še v številnih drugih državah, predvsem na Balkanskem polotoku. Danes tako velja za najbolj proučeno rastlino pri nas in ga zaradi zgodnjega zavarovanja (že leta 1898 so ga zavarovali skupaj s Planiko) lahko štejemo za simbol naše naravovarstvene dejavnosti.

Blagajev volčin lahko pri nas danes občudujemo predvsem v mesecu aprilu. Najdemo pa ga lahko na več rastiščih v Polhograjskem hribovju, pa tudi v bližini Vrhnike oziroma na Zaplani, na več mestih blizu Zidanega Mostu, ob Kolpi in v okolici Idrije.

$\"\"$

Arhiv: Martina Čufar

Športno plezanje je tako pri nas kot tudi v tujini vedno bolj priljubljeno, saj gre za varno in izjemno vsestransko športno dejavnost, ki jo lahko gojimo tako v zaprtih prostorih kot v lepih naravnih okoljih.

Pri nas se je športno plezanje tako kot v tujini začelo razvijati s plezanjem v naravnih stenah in sicer konec osemdesetih let. Danes so športni plezalci zelo dobro organizirani, saj številne športno-plezalne odseke, ki med drugim skrbijo tudi za vzgojo mladih, med seboj povezuje Komisija za športno plezanje pri PZS; po Sloveniji je urejenih veliko plezališč; naši športni plezalci, zlasti plezalke, pa sodijo v svetovni vrh tako po rezultatih plezanja v naravnih stenah kot tudi v tekmovalnem športnem plezanju.

Posebno mesto med slovenskimi športnimi plezalci ima primorsko plezališče Mišja peč, ki se nahaja v neposredni bližini kraja Osp. V tem plezališču so se prestavljali mejniki našega in svetovnega športnega plezanja. Še danes pa se v njegove previsne stene hodijo preizkušat najboljši naši in tuji športni plezalci, saj se v njem nahaja večina najtežjih športno plezalnih smeri pri nas.

V Arhivu so dostopne vse dosedanje oddaje.

Srečno!

Tine Marenče

ŠTIRINAJSTE GORSKE SLEDI

Tokrat bo oddaja popolnoma turno-smučarsko obarvana. V prvem delu bomo izvedeli zakaj se vedno več ljudi v zimskem času v gore podaja tudi na smučeh. V drugem delu pa se nam bodo predstavili nekateri naši najboljši tekmovalni turni smučarji.

$\"\"$

Arhiv: Grega Šifrer

S turnim smučanjem se ukvarja vedno več ljubiteljev gora. Kako tudi ne, saj je to dejavnost, ki jo najlepše opišejo besedne zveze: skrivnostno jutranje poigravanje svetlobe, svež zrak in spokojna zasnežena gorska pokrajina na eni strani, na drugi strani pa lepi razgledi, toplo sonce in svobodno vijuganje po nedotaknjeni snežni odeji.

Pri nas so najboljši pogoji za turno smučanje v pomladanskih mesecih (marca, aprila in maja), ko so gore ponavadi prekrite z debelo in varno snežno odejo. Med turnimi smučarji so priljubljena skoraj vsa območja našega visokogorja in sredogorja, vseeno pa nekoliko izstopajo Karavanke in bohinjske gore.

V prvem delu oddaje nam bo France Sevšek, predsednik Turnega kluba Gora, na kratko opisal svoje občutke do turnega smučanja in predstavil Turni klub Goro. Jure Cencelj, podpredsednik Mladinske komisije pri PZS, nam bo povedal, kako je v okviru Planinske zveze organizirano izobraževanje turnih smučarjev. Drejc Karničar pa bo na kratko predstavil opremo za turno smučanje in nevarnosti, na katere mora biti turni smučar v gorah pozoren.

$\"\"$

Arhiv: Grega Šifrer

Tekmovalno turno smučanje je zanimiva in izredno dinamična športna disciplina, ki se večinoma odvija v zasneženem gorskem okolju. V tujini, predvsem v ostalih alpskih državah, je ta šport zelo dobro razvit in tudi prepoznaven, pri nas pa malo manj. To je tudi razumljivo, saj je bila prva tekma po vzoru Alpskega pokala pri nas organizirana šele leta 1996 (na Jezerskem) in šele leta 2002 so pri PZS ustanovili komisijo za tekmovalno turno smučanje. V zadnjih letih pa se ta šport hitreje razvija tudi pri nas. Tako že nekaj let organizirajo Slovenski pokal v tekmovalnem turnem smučanju, vedno več naših tekmovalcev pa nastopa tudi na mednarodnih tekmah in dosega vedno boljše rezultate.

V drugem delu oddaje nam bo Drejc Karničar na kratko predstavil tekmovalno turno smučanje. Nejc Kuhar in Anže Šenk nam bosta nekaj več povedala o poteku njunih treningov in o njunih uspehih na mednarodnih tekmovanjih. Pogovorili pa se bomo še z nekaterimi drugimi tekmovalci in protagonisti tega športa.

$\"\"$

Arhiv: Brane F. Žagar

Za konec pa samo še to: naše gore so lepe tudi zato, ker nam v vsakem letnem času kažejo drugačen obraz in nas v svoje naročje vabijo z drugačnimi čari.

V Arhivu so dostopne tudi vse dosedanje oddaje.

Srečno!

Tine Marenče

TRINAJSTE GORSKE SLEDI

Tokrat bomo skupaj podoživeli najbolj zanimive utrinke iz prve sezone Gorskih sledi, v kateri smo se trudili, da bi bili prispevki čim bolj raznoliki glede izbrane teme in prizorišča snemanja.

$\"\"$ $\"\"$

Arhiv: Aleš Kunaver

V prispevkih Arhivski alpinistični posnetki in Sfinga v Triglavski severni steni smo se spomnili nekaterih velikih dejanj naših alpinistov.

V prispevkih Ljudstvo Šerp, Nebeško gorovje in po Alpah z Mihom Valičem smo obiskali nekatera tuja gorstva.

$\"\"$

Arhiv: zakonca Grmovšek

V prispevkih Gorsko cvetje, Nadzornik v Triglavskem narodnem parku in Markacisti na Boču smo spoznavali lepote naših gora in opozarjali, kako se je v gorah treba obnašati.

V prispevkih Mladi športni plezalci, Plezališče Mišja peč, Zakonca Grmovšek in Tekmovalno ledno plezanje smo ugotavljali, kako zabavno je lahko plezanje.

$\"\"$ $\"\"$

Arhiv: Maja Vidmar in zakonca Grmovšek

Pogovarjali smo se z Davom Karničarjem, Martino Čufar, Pavletom Kozjekom in Majo Vidmar, ki so zaradi svojih uspehov dobro poznani pri nas in v tujini.

V prispevkih Lavinski psi, Varno v zasnežene gore in Snežnik smo med gorske vršace zahajali tudi pozimi in ob tem spoznavali, kako privlačne in tudi nevarne so lahko gore v tem letnem času.

$\"\"$

Arhiv: Klemen Volontar

Za konec pa samo še to: zaradi vaših številnih pozitivnih odzivov verjamemo, da vi prav tako uživate ob gledanju oddaje, kot mi ob njenem ustvarjanju. Kako tudi ne bi, saj so gore polne presenečenj, zato nam, ljubiteljem gora, nikoli ne zmanjka zanimivih zgodb.

V Arhivu so dostopne vse oddaje iz prve sezone.

Se vidimo v naslednjih, še boljših Gorskih sledeh!

Srečno!

Tine Marenče

12. ODDAJA V ARHIVU

Arhiv!

DVANAJSTE GORSKE SLEDI

V prvem delu oddaje bomo nekaj več izvedeli o pravilni pripravi in izvedbi zimske ture, saj se kljub vedno boljšemu poznavanju nevarnosti v zasneženih gorah in pa vedno boljši tehnologiji na tem področju, mnogi gorniki in planinci še vedno podajajo v gore preveč lahkomiselno.

Najprej nam bo izkušeni alpinistični inštruktor in gorski reševalec Jani Bele nazorno predstavil, kaj moramo poleg obvezne opreme pozimi še vzeti s seboj v gore, kako se moramo v zasneženih gorah gibati in, katere so najpogostejše napake planincev in gornikov ob obiskovanju gora pozimi. Potem pa nam bodo gorski reševalci, ki smo jih obiskali na Dnevih varstva pred snežnimi plazovi na Pokljuki, prikazali še svoje delo na področju preventive oziroma izobraževanja za varno hojo v gore.

V bodoče bi bilo prav, da bi v gore vsi zahajali bolj odgovorno in s tem preprečili številne nepotrebne nesreče. Zato le obiščimo katero od šol ali tečajev, ki jih pripravljajo v okviru Planinske zveze Slovenije in Gorske reševalne zveze Slovenije.

$\"\"$

Foto: Klemen Volontar

V drugem delu pa nam bo geograf in alpinist Andrej Magajne predstavil državo Kirgizistan, ki velja za eno najbolj goratih držav na svetu, saj kar 80 odstotkov njenega površja leži nad 1500 metri nadmorske višine.

$\"\"$

Foto: Anže Marenče

Za konec pa samo še to: kot kažejo vremenska dogajanja v zadnjih letih, se bomo morali v prihodnosti kar prilagoditi, da bomo tudi pri nas pravo zimsko vzdušje, s snegom in mrazom, lahko doživljali le še v gorah.

V Arhivu so dostopne vse dosedanje oddaje.

Srečno!

Tine Marenče

ARHIV

Arhiv!

ENAJSTE GORSKE SLEDI

V prvem delu oddaje bomo spoznali zakonca Pavleta in Katarino Šegula, za katera lahko rečemo, da sta po srcu prava planinca.

Kljub letom sta še vedno zelo aktivna in goram popolnoma predana. Katarina se skoraj vsak dan povzpne na bližnji Lubnik in vsako leto opravi nekaj zahtevnejših tur. Še pred dvema letoma se je v dvanajstih urah iz doline Vrat povzpela na Triglav in nazaj. Če jo človek opazuje med hojo in posluša njene pripovedi, hitro ugotovi, da brez gora njeno življenje ne bi bilo dovolj polno.

$\"\"$

Arhiv: Pavle Šegula

Pavle je danes najbolj dejaven v pisanju in prevajanju planinske literature (zlasti o snežnih plazovih), in tako nadaljuje svoje nenadomestljivo delo na tem področju. V preteklosti je bil poleg rednega zahajanja v gore, (največkrat se je povzpel na njemu ljubi Storžič) zelo dejaven tudi na organizacijskem področju v slovenskem planinstvu. Bil je zelo aktiven član komisije GRS. Največ je sodeloval v podkomisiji za plazove in je bil viden član Mednarodne komisije za reševanje v gorah (IKAR). V zgodovino slovenskega alpinizma pa se je kljub temu, da se ni nikoli imel za pravega alpinista, zapisal kot prvi načelnik Komisije za odprave v tuja gorstva (KOTG). V okviru te komisije je vodil odpravo na Kavkaz in se v Pamirju povzpel na sedem tisočak Pik Lenin.

V drugem delu oddaje pa bomo nekaj več izvedeli o dokaj nepoznanem športu, tekmovalnem lednem plezanju, ki je pri nas večji razmah doživel šele v zadnjih desetih letih. Sicer pa je bila prva znana tekma v tem športu že leta 1912 v Courmayer-ju na ledeniku Brenva. Organiziral pa jo je izumitelj klasičnih derez, ki je hotel na ta način pokazati prednosti derez pred sekanjem stopinj. Tej tekmi so sledile še tekme v Rusiji (prej SZ), s katerimi so začeli leta 1970.

$\"\"$

Arhiv: Jasna Pečjak, Branko Ivanek

Za začetke sodobnih lednih tekmovanj lahko štejemo tekme na 40-metrskem stolpu v Courchevelu v Franciji (od leta 1995 do leta 2000). Že tu so vidno vlogo igrali tudi slovenski alpinisti, zlasti legendarni Janez Jeglič.

V naslednjih letih se je ledno plezanje zelo hitro razvijalo. Leta 2000 se je organiziral svetovni pokal, leta 2002 pa je bilo tekmovalno ledno plezanje sprejeto pod okrilje UIAA (mednarodne planinske organizacije). Tekem je bilo vedno več in bile so vedno bolje organizirane.

V Sloveniji se je prva tekma v lednem plezanju zgodila leta 1994 v Bohinju. Potem so na tem prizorišču hitrostne tekme prirejali vse do leta 1999. Prvo težavnostno tekmo smo dobili leta 2000 v Solčavi. V sezoni 2002/2003 so bile tri tekme (Solčava, Mojstrana in Ruše) prvič povezane v Slovenski pokal v lednem plezanju.

Prispevek o tekmovalnem lednem plezanju smo posneli na tekmi za Slovenski pokal v Mojstrani (Mlačci) v razmerah, ki pa temu športu ne obetajo preveč svetle prihodnosti (visoke temperature in dež).

Pogovarjali smo se z Andrejem in Jasno Pečjak, ki v najrazličnejših vlogah spremljata ta šport že več kot deset let; s Klemenom Premrlom, ki je skupaj z Aljažem Anderletom pred leti uspešno nastopal na tekmah za svetovni pokal; z Brankom Ivanekom, ki je načelnik Podkomisije za tekmovalno ledno plezanje pri Komisiji za alpinizem in z nekaterimi mlajšimi tekmovalci.

$\"\"$

Foto: Aljaž Anderle

Za konec pa samo še to: če človek v gore zahaja na pravi način, z ljubeznijo in spoštovanjem hkrati, mu bodo gore le-to skoraj zagotovo vračale z lepimi doživetji in močno življenjsko voljo.

V Arhivu je možno neposredno priti do vseh preteklih oddaj.

Srečno!

Tine Marenče

VOŠČILO

$\"\"$

DESETE GORSKE SLEDI

Prvi del oddaje bo skrivnostno zimsko obarvan, saj bomo obiskali Snežnik, katerega že ime nam pove, da je povezan s snegom in zimo. Vzpon nanj je v vsakem letnem času zanimiv. Najbolj čaroben pa je pozimi, ko je zavit v belo snežno odejo, ki jo kodra Primorcem dobro poznana burja in katero obseva sonce z lepo mavrico barv.

Snežnik je visok skoraj 1800 metrov in velja za naš najvišji vrh zunaj alpskega in predalpskega sveta. Spada med visoke kraške planote in predstavlja del Dinarskega gorstva. Ta dva podatka govorita o tem, da je to območje kraških pojavov in obsežnih gozdov.

$\"\"$

Arhiv: Aleš Poročnik

Vsaj s planinskega vidika je s Snežnikom najbolj povezano planinsko društvo iz Ilirske Bistrice, ki nosi tudi ime po tej gori. Društvo v katerem so med drugim zelo aktivni pri delu z mladimi je v letošnjem letu praznovalo tudi zavidljivih sto let delovanja.

V drugem delu oddaje pa se nam bo predstavila naša izjemna športna plezalka Maja Vidmar, ki kljub temu, da je s šestimi zaporednimi zmagami v svetovnem pokalu letos osvojila tudi prvo mesto v skupnem seštevku, ostaja še vedno nasmejana, skromna in polna želje po novih izzivih.

$\"\"$

Arhiv: Maja Vidmar

Maja je s sestro Katjo pod okriljem trenerja Romana Krajnika začela plezati pred devetimi leti in že po dveh letih treniranja postala evropska mladinska prvakinja. Potem se je njena športna pot samo še dvigovala. Višek je dosegla v letošnji sezoni, ko je kot prva Slovenka zmagala v skupnem seštevku svetovnega pokala, osvojila tretje mesto na svetovnem prvenstvu in v enem dnevu zlezla kar dve smeri z oceno 8c, ki ju pred tem še ni preplezala.

V Arhivu je možno neposredno priti do vseh preteklih oddaj.

Srečno!

Tine Marenče

DEVETE GORSKE SLEDI - LJUDSTVO ŠERP IN PAVLE KOZJEK

Tokrat bomo v prvem delu oddaje nekaj več izvedeli o ljudstvu Šerp, ki živi v osrčju Nepalske Himalaje, pod mogočnimi osemtisočaki, kot so Mount Everest, Lotse, Makalu in drugi. Pri nas in tudi drugod v svetu so Šerpe poznane predvsem po nenadomestljivi vlogi pri osvajanju najvišjih vrhov sveta. Veliko manj pa vemo o tem, na kakšnem območju živijo, kako se preživljajo, od kod izvirajo, kakšna so njihova verovanja in kako se v zadnjih desetletjih spreminja njihovo življenje, ko se turistični obisk njihove dežele naglo povečuje. Odgovore na ta vprašanja bomo vsaj delno izvedeli ob pogovoru z alpinistom Bojanom Pollakom, ki med Šerpe zahaja že vrsto let in tudi aktivno sodeluje v Slovenski gorniški šoli v Nepalu. Šola, ki je bila na pobudo Aleša Kunaverja ustanovljena pred 28 leti, velja za edino tovrstno šolo v Nepalu in predstavlja prijateljstvo med Šerpami in Slovenci.

Prispevek smo snemali na Veliki planini, katere okolje po besedah Bojana Pollaka vsaj delno spominja na območje na katerem živijo Šerpe. V prispevku bodo uporabljeni tudi arhivski posnetki iz filma Aleša Kunaverja, Dežela Šerp in posnetki z odprave Lotse 1981.

$\"\"$

Foto: Branko Ivanek

V drugem delu oddaje pa se bomo pogovarjali s Pavletom Kozjekom, ki sodi med naše najbolj prepoznavne alpiniste. Z alpinizmom se ukvarja že skoraj 30 let, preplezal pa je preko 1100 vzponov, od tega 120 prvenstvenih. Nekateri njegovi najpomembnejši vzponi so: Peklenska direttissima v vzhodni steni Cerro Torre, Slovenski steber v južni steni Shishe Pangme, številni solo prvenstveni vzponi v Perujskih Andih, vzpon brez dodatnega kisika na Mount Everest in hitri solo vzpon preko jugozahodne stene na Čo Oju, ki je bil leta 2006 na podelitvi za Zlati cepin s strani publike razglašen za najboljši vzpon leta.

Prispevek smo snemali na Polhograjski Grmadi, kjer je Pavle začel svojo alpinistično pot. Tam sva tudi simbolično ponovila njegovo prvo smer, ki je sicer kratka, a vseeno zanimiva. Prispevek bo poln Pavletovih posnetkov, saj ga kamera že vrsto let spremlja na vsaki odpravi, nekaj posnetkov pa je prispeval tudi Gregor Kresal.

$\"\"$

Arhiv: Pavle Kozjek

Za konec pa samo še to: v zadnjih letih ljubitelji gora v vedno večjem številu potujemo v manj poznana in manj obljudena gorska območja. Ravno zaradi tega je še bolj pomembno, da se zavedamo ranljivosti teh območij, pa tudi domačinov, ki na teh območjih živijo.

Srečno!

Tine Marenče

GORSKE SLEDI - VIDEO NA ZAHTEVO

GORSKE SLEDI SO DOSTOPNE TUDI KOT VIDEO NA ZAHTEVO

Zaenkrat si na uradni spletni strani TV Pike pod naslovom Video na zahtevo lahko ogledate tri dele Gorskih sledi. Do konca novembra pa bodo na tem naslovu dostopne tudi preostale oddaje.

Ponujene oddaje si lahko ogledate tudi tu:

3. Gorske sledi (Markacisti na Boču in Miha Valič)
7. Gorske sledi (Dom na Peci in Martina Čufar)
8. Gorske sledi (Sfinga v Triglavski severni steni)

OSME GORSKE SLEDI

Slovenska Sfinga je še mogočnejša kot Sfinga v Egiptu. Nahaja se v Severni Triglavski steni in gospodari nad dolino Vrat. Visoka je le nekaj nad 300 metrov, vendar je zaradi svoje previsnosti, kljub številnim poskusom, ostala mnogo let neosvojena. Prva sta jo leta 1961 uspela preplezati Aleš Kunaver in Mikec Drašler. Leta 1966 pa je v tej steni nastala ena najbolj prepoznavnih smeri pri nas, Obraz Sfinge. To linijo sta prva leta 1956 poskušala preplezati Igor Levstek in Milan Schara. Priplezala sta do luske v prvi tretjini smeri, ki sta jo zaradi nepredvidljivosti poimenovala kar Giljotina. V naslednjih letih se je zvrstilo še nekaj neuspešnih poskusov, pri katerih je bil vedno prisoten Ante Mahkota. Leta 1966 se je Anteju vztrajnost obrestovala, saj sta s Petrom Ščetininom smer uspešno preplezala. Temu vzponu so sledile številne ponovitve.

Kar slabih trideset let pa je smer Obraz Sfinge čakala na prosto ponovitev. Leta 1995 sta jo prva prosto preplezala Miha Kajzelj in Gregor Kresal. Njima so do leta 2007 sledili še Marko Lukič, Andrej Grmovšek, Klemen Mali, Tomaž Jakofčič in Anže Marenče.

Zaradi zanimive zgodovine in dejstva, da je to pri nas ena najtežje prosto preplezljivih hribovskih smeri na klasična varovala, je smer Obraz Sfinge med slovenskimi alpinisti še danes dobro poznana in tudi cenjena.

$\"\"$

Foto: Miha Triler

Za konec lahko samo rečemo, da je tudi med ljubitelji gora zelo pomembna komunikacija med različnimi generacijami, saj se tako mlajši lažje učimo od starejših, bolje poznamo njihova dejanja in jih zato znamo tudi bolje ceniti.

Če imate boljšo povezavo, si lahko oddajo v času predvajanja ogledate tudi na spletnem naslovu: http://www.tvpika.net/sl/

Srečno!

TOKRAT LEGENDARNA SFINGA

V prvem delu oddaje se bomo pogovarjali o smeri Obraz Sfinge. Ante Mahkota in Peter Ščetinin nam bosta predstavila, kako je ta legendarna smer nastala; Miha Kajzelj in Gregor Kresal nam bosta nekaj več povedala o prvi prosti ponovitvi smeri; Anže Marenče pa bo z nami podoživel svojo prosto ponovitev smeri, ki jo je opravil v letošnjem poletju. Ob prispevku si bomo ogledali tudi nazorne posnetke, ki so nastali med Anžetovim plezanjem.

V drugem delu oddaje pa se bomo z znanim slovenskim BASE skakalcem Stanetom Krajncem pogovarjali še o skoku s Sfinge, ki ga je s prijatelji opravil lani. Ob tem si bomo ogledali posnetke Tadeja Goloba, ki so nastali leta 2000, ko je s Sfinge kot prvi skočil Svit Kraigher z dvema hrvaškima kolegoma.

$\"\"$

Arhiv: Gregor Kresal

$\"\"$

Arhiv: Ante Mahkota

SEDME GORSKE SLEDI

V prvem prispevku se bomo spomnili prevečkrat pozabljene Koroške. Obiskali bomo Dom na Peci, kjer nam bo Roman Abraham predstavil življenje oskrbnika planinske postojanke, Rudi Burjak pa nam bo nekaj več povedal o kralju Matjažu, Peci, Planinskemu društvu Mežica in trdoživih Korošcih, ki so močno povezani z gorami in rudarstvom. Več o Domu na Peci si lahko preberete na spletnem naslovu: www.pzs.si/koce/koca.php?id=71.

V drugem prispevku pa se bomo pogovarjali z našo najboljšo športno plezalko Martino Čufar. Kljub mladosti ima za seboj zelo zanimivo in bogato športno pot, ki tudi po končani tekmovalni karieri še zdaleč ni zaključena. Martina še vedno zavzeto trenira in ima polno novih izzivov. Sedaj jo veseli predvsem plezanje v naravnih stenah. Pred nekaj dnevi se je zopet odpravila proti središču ameriškega skalnega plezanja, Narodnem parku Yosemiti, iz katerega se je pred nekaj meseci polna vtisov in lepih dosežkov že vrnila. Več si lahko preberete na njenem spletnem naslovu: www.martinacufar.com

$\"\"$

Arhiv: Martina Čufar

Če imate boljšo povezavo, si lahko oddajo v času predvajanja ogledate tudi na spletnem naslovu: http://www.tvpika.net/sl/

Srečno!

Tine Marenče

TOKRAT MARTINA ČUFAR IN DOM NA PECI

$\"\"$

Arhiv: Martina Čufar

ŠESTE GORSKE SLEDI

Če imate boljšo povezavo, si lahko oddajo v času predvajanja ogledate tudi na spletnem naslovu: http://www.tvpika.net/sl/.

$\"\"$

Foto: Arhiv Grmovšek

Se vidimo v teh in naslednjih Gorskih sledeh! Do takrat vam pa ekipa Gorskih sledi želi veliko prijetnih doživetij tako v gorah kot tudi v dolini.

Srečno!

TOKRAT GORSKO CVETJE IN ALPINIZEM

V prvem prispevku nas bo dr. Nada Praprotnik, ki je vodja Kustodiata za botaniko pri Prirodoslovnem muzeju Slovenije, popeljala v svet gorskega cvetja. Pobližje bomo spoznali Planiko, Triglavsko rožo, Zoisovo zvončnico in nekatere ostale gorske rože, obiskali pa bomo tudi naš edini alpski botanični vrt Julijano. V drugem prispevku pa se bomo srečali z zakoncema, Andrejem in Tanjo Grmovšek, ki sta alpinizmu popolnoma predana in sodita med naše najboljše alpiniste. Najraje plezata v visokih skalnih stenah, številni njuni vzponi pa se uvrščajo v sam vrh svetovnega alpinizma.

$\"\"$

$\"\"$ $\"\"$

Foto: arhiv Grmovšek

PETE GORSKE SLEDI - TOKRAT ZARES

$\"\"$

Oddaja je resnično vredna ogleda, saj je polna arhivskih posnetkov ter mladosti in razigranosti.

Če imate boljšo povezavo, si lahko oddajo v času predvajanja ogledate tudi na spletnem naslovu: http://www.tvpika.net/sl/.

Ekipi Gorskih sledi je za zaplet resnično žal, vendar saj veste, tehnologija ima včasih svojo pot!

Srečno!

OPRAVIČILO ZA POMOTO

TOKRAT ZELO KONTRASTNA ODDAJA

V prvem prispevku se bomo spomnili tistih, ki so številna naša pomembna alpinistična dejanja posneli tudi na filmski trak in tistih, ki jim ni vseeno, da bi ti posnetki odšli v pozabo. V zanimivem prispevku sodelujejo Dušica Kunaver, dobra poznavalka naših prvih treh desetletij himalajizma, Marta Rau Selič in Sandi Blaznik iz Arhiva republike Slovenije, Jožica Hafner iz Arhiva Televizije Slovenije, Borko Radešček, restavrator arhivskih posnetkov ter Peter Markič, alpinist in ljubiteljski snemalec. Prispevek nam bo vsaj delno odgovoril na vprašanja: koliko gorniškega filmskega materiala je bilo v preteklosti posnetega, kje je ta material in kaj se zdaj z njim dogaja. Odgovori so zelo vzpodbudni. Gorniškega filmskega materiala je pri nas zelo veliko. Nastal je v domačih gorah (na primer kratki gorniški filmi, ki so med leti 1947 in 1952 nastali v okviru zbirke Filmski obzornik) kot tudi med našimi alpinističnimi odpravami (na primer prve odprave: Trisul, Hindukuš, Anapurna, Makalu, Everest, Lotse in druge. Večina tega materiala je vzorno arhivirana v dveh naših najpomembnejših arhivih, v zadnjih letih pa ga sistematično restavrirajo in presnemavajo na nove nosilce slike in zvoka. Lepo, da se je proces približevanja teh arhivskih posnetkov in filmov širšemu občinstvu v zadnjemu času začel s takim zagonom, saj ta filmski material predstavlja bogato gorniško in kulturno dediščino, na katero moramo biti tudi predstavniki mlajših generacij ponosni in zanjo hvaležni starejšim generacijam planincev in alpinistov. Preveč je namreč žalostno dejstvo, da so nam mladim premalo poznani gorniški filmi iz zbirke Filmski obzornik, da sta bila filma o Trisulu in o Deželi Šerp štirideset let izgubljena, da so bili filmi z ostalih odprav, tudi na Everest in Makalu, do sedaj širšemu občinstvu prikazani le enkrat ali dvakrat in da posnetki iz slovite južne stene Lotseja že 26 let čakajo na montažo.

$\"\"$

V drugem prispevku nam bodo mladi športni plezalci povedali in prikazali, zakaj radi plezajo. Snemali smo na treh različnih lokacijah: v Šenčurju, na eni od tekem Zahodne lige, na treningu, ki se je v okviru AO Kamnik, odvijal na umetni steni in na treningu, ki se je v okviru ŠPO Tržič odvijal v plezališču Dolžanova soteska. Prispevek nam bo pokazal, da je športno plezanje za otroke zanimivo in koristno, saj je zabavno, zdravo, polno izzivov in popolnoma varno. Poleg tega pa je v zadnjih letih ta šport mladim vedno lažje dostopen. Zasluge za to imajo odseki in klubi, ki nudijo kvalitetne treninge in tečaje športnega plezanja. Svoje prispeva komisija za športno plezanje, ki deluje v okviru Planinske zveze Slovenije, saj dela načrtno in dobro. Zelo dobrodošlo pa je tudi, da se po vsej Sloveniji postavljajo številne nove umetne stene in se urejajo številna nova plezališča.

$\"\"$

PETE GORSKE SLEDI

$\"\"$

TOKRAT BOLJ POUČNO

Četrte Gorske sledi, bodo nekoliko bolj poučne, a še vedno zelo raznolike in zanimive

Na TV Piki jih bodo predvajali to soboto, 23. junija, ob 21. uri. Prva ponovitev bo na sporedu v nedeljo, 24. junija, ob 16.30 uri. Sledile bodo še tri ponovitve: v ponedeljek, 25. junija, ob 18.30 uri, v torek, 26. junija, ob 10. uri in v sredo, 27. junija, ob 10.30 uri. V prvem delu te oddaje bomo pobližje spoznali nepogrešljivo opremo za hojo v gore, pohodniške čevlje. Zanimivi sogovorniki nam bodo predstavili, kako je ta obutev nastajala nekoč in kako nastaja danes, ob tem nam bodo povedali še nekaj drugih zanimivosti in nasvetov. V drugem delu pa se bomo srečali z naravovarstvenim nadzornikom Triglavskega narodnega parka, Zvonkom Kravanjo. Kot izvirni Trentar nam bo razkazal nekaj zanimivosti slikovite doline Trente, predstavil delo naravovarstvenega nadzornika v našem edinem narodnem parku in nam podal nekaj nasvetov kako se je potrebno obnašati na območju narodnega parka.

Spored TV Pike si lahko ogledate na TVpika.net, kjer tisti, ki imate boljšo internetno povezavo oddajo, v času predvajanja, lahko v živo gledate.

ČETRTE GORSKE SLEDI

PONOVITEV TRETJIH GORSKIH SLEDI

TOKRAT V GORSKIH SLEDEH

Tretje gorske sledi bodo na TV Piki premierno predvajane to soboto, 19. maja ob 21h. Prva ponovitev pa bo na sporedu v nedeljo, 20. maja ob 14.30h.

Tudite Gorske sledi bodo zelo raznolike. Zanimive bodo tako za planince in občasne obiskovalce gora, kot tudi za alpiniste in plezalce nasploh.

V prvem prispevku bomo spoznali našo zvesto vodnico po hribih, markacijo. Ob vzponu na štajerski Triglav – Boč nam jo bo predstavil Franček Onič, ki je vodja odseka za planinske poti pri PD Poljčane. Potem bomo ob pogovoru s predsednikom PD Poljčane Jankom Kovačičem izvedeli nekaj več o Boču, njegovem razglednem stolpu in Planinskem društvu Poljčane. Na koncu pa nam bo Andreja Senegačnik, ki pri PD Poljčane skrbi za varstvo narave, predstavila Velikonočnice in Krajinski park Boč (http://www.boc.si/ ). Ker smo zamudili cvetenje Velikonočnic in številnih ostalih cvetlic, so nam nekaj fotografij prijazno posredovali iz TIC Rogaška Slatina.

V drugem prispevku pa se bomo srečali z vsestranskim alpinistom Mihom Valičem, ki je to zimo kar tri mesece dobesedno preživel na alpskih štiri tisočakih; v 102 dneh se je povzpel na vseh 82 vrhov. Zanimiv pogovor o tem zahtevnem projektu (http://www.mihavalic.net/ ) bo obogaten z Mihovimi posnetki, pa tudi posnetki Klemena Malija in Jureta Goloba.

Točnejši televizijski spored TV Pike si preberite na internetni strani http://www.tvpika.net/. Če imate boljšo internetno povezavo, si lahko na tem naslovu oddajo pogledate tudi v živo.

NOVE GORSKE SLEDI

Tretje gorske bodo na TV Piki premierno predvajane to soboto, 19. maja, ob 21h. Prva ponovitev pa bo na sporedu v nedeljo 20. maja ob 14.30h. Še do petka 18. maja pa imate čas, da odgovorite na nagradno vprašanje iz prejšnje oddaje, ki sprašuje po našem najbolj znanem plezališču.

Tudi te Gorske sledi bodo zelo raznolike. Zanimive bodo tako za planince in občasne obiskovalce gora, kot tudi alpiniste in plezalce nasploh.

Točnejši televizijski spored TV Pike si preberite na http://www.tvpika.net/. Če imate boljšo internetno povezavo, si lahko na tem naslovu oddajo pogledate tudi v živo.

GORSKE SLEDI DRUGIČ

To soboto, 21. marca, se bo na TV Piki ob 21h prvič predvajala druga oddaja Gorske sledi. Tokrat bo oddaja bolj plezalsko in alpinistično obarvana. Ponovitve oddaje bodo na sporedu še v nedeljo, 22. aprila ob 14h, v ponedeljek, 23 aprila ob 14.30.h, in v torek in 24. aprila ob 9.30h.

Točnejši TV spored TV Pike si lahko preberete na http://www.tvpika.net/.

GORSKE SLEDI DRUGIČ

Po premieri prve oddaje Gorske sledi na TV Pika pred dobrimi tremi tedni, po mnogih pozitivnih kritikah, priporočilih, predlogih in po številnih odgovorih na prvo nagradno vprašanje, se je ekipa, ki oddajo pripravlja, še z večjim veseljem lotila snemanja prispevkov za drugo oddajo.

V nekaj ločenih dnevih smo po različnih koncih Slovenije posneli večino potrebnega video materiala za aprilsko oddajo, nekaj posnetkov pa so nam prijazno odstopili tudi gorniški kolegi. Tokrat obljubljamo nekoliko bolj dinamično, predvsem pa bolj alpinistično in plezalsko obarvano oddajo.

Med drugim smo snemali tudi v plezališču Mišja peč, kjer smo posneli prispevek o športnem plezanju v naravnih stenah. Pri snemanju le-tega so sodelovali številni naši športni plezalci: Matej Sova, Natalija Gros, Igor Kalan, Jure Golob, Luka Zazvonil, Luka Biščak in drugi. Snemanje je bilo prav zabavno in zaradi predanega sodelovanja omenjenih plezalcev res uspešno.

Ponovitve oddaj

Še ena ponovitev oddaje bo na TVPika na sporedu v sredo, 28.3.2007 ob 20.00 uri.

Prva oddaja

Prva oddaja se bo na TV Piki premierno predvajala v soboto 24. 3. 2007 ob 21. uri. Prva ponovitev pa bo na sporedu v nedeljo 25. 3. 2007 ob 17.30. uri. Vsi ste prav lepo vabljeni k ogledu in sodelovanju pri prvem nagradnem vprašanju. Trije srečneži bodo prejeli zanimive knjige z gorniško tematiko založbe Didakta.